Politične prednostne naloge Parlamenta v letu 2023 

Demokracija v živo

• Gospodarsko in socialno okrevanje ter nova proračunska pravila Evropske unije

  Pogajalci Parlamenta so leta 2020 dosegli dogovor o največjem finančnem svežnju Unije doslej, ki je namenjen spoprijemanju s posledicami krize zaradi covida-19 in financiranju nove generacije programov Unije za obdobje 2021–2027.

  Dolgoročni proračun Evropske unije in edinstven instrument za okrevanje (glej tudi NextGenerationEU in mehanizem za okrevanje in odpornost) v višini 750 milijard evrov, kar je več kot 800 milijard evrov v tekočih cenah, naj bi prispevala k boljši pripravljenosti Unije na krize in spodbudila digitalni in zeleni prehod. Posebno podporo namenjata mladim, malim in srednjim podjetjem, reševalnemu in zdravstvenemu sistemu in raziskavam. Leta 2021 so bili sprejeti dodatni ukrepi za pomoč regijam in ranljivim skupinam prebivalstva (na primer Sklad za pravični prehod in Socialni sklad za podnebje), leta 2023 pa dopolnitve za pospešitev ukrepov za doseganje podnebne nevtralnosti in odpravo odvisnosti od ruske energije (RePowerEU).

  Parlament je zagotovil tudi pravno zavezujoč načrt za uvedbo novih virov lastnih sredstev, s katerimi bo financiral posojila v okviru instrumenta NextGenerationEU.

  Poslanci so v proračunskih pogajanjih s Svetom dosegli izplačilo dodatnih 16 milijard evrov za vodilne programe za obdobje 2021–2027 (EU za zdravje, Obzorje (raziskave) InvestEU in Erasmus+).

  Solidarnost Evropske unije, ki temelji na skupnih vrednotah in ciljih

  Poslanci v okviru svojih proračunskih pristojnosti natančno spremljajo porabo proračuna in nacionalne načrte za okrevanje, ki se financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Če želijo države članice prejeti sredstva Unije, morajo natančno upoštevati podnebne in digitalne cilje, načelo pravne države in temeljne vrednote Evropske unije. Če zahtev ne izpolnjujejo, Parlament od Komisije zahteva, naj v skladu s pogojenostjo s pravno državo, o kateri se je leta 2020 dogovoril s Svetom, zadrži vsa izplačila. Poslanci so zagotovili tudi boljši nadzor in preglednost mehanizma za okrevanje in odpornost, saj mora vsaka država članica objaviti 100 največjih upravičencev mehanizma.

  Pravične plače

  Poslanci so države članice prepričali, naj zagotovijo nacionalne minimalne plače in poskrbijo, da bodo moški in ženske po vsej Evropski uniji prejeli enako plačilo za enako delo. Parlament želi poskrbeti tudi za socialno pravičnost in dostojanstvo delavcev ter odpraviti zlorabe, ki jih izvajajo ponudniki storitev na digitalnih platformah (tako imenovani platformni delavci). Med prednostnimi nalogami Parlamenta sta tudi pravična obdavčitev in boj proti pranju denarja.

  Podpiranje industrije v Evropski uniji

  Poslanci so februarja 2023 glasovali za uvedbo novega Evropskega sklada za suverenost, s pomočjo katerega bi utrdili in preselili industrijske proizvodne zmogljivosti v Evropi. Pozivajo k takojšnjim ukrepom, ki bi spodbudili uporabo tehnologije za čisto energijo in gospodarsko rast ter prispevali k oblikovanju kakovostnih delovnih mest. Tako bi lažje dosegli cilje zelenega dogovora.

         

• Evropski zeleni dogovor

  Parlament je leta 2019 razglasil izredne podnebne razmere, zato si v skladu s Pariškim sporazumom prizadeva, da bi Unija še bolj zmanjšala emisije toplogrednih plinov in do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Evropska podnebna pravila, sprejeta 24. junija 2021, določajo zavezujoč cilj, da mora Evropska unija do leta 2050 postati podnebno nevtralna ter emisije toplogrednih plinov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 do leta 2030 zmanjšati za najmanj 55 %. S pravili so evropski državljani in podjetja dobili pravno varnost in predvidljivost, ki bosta omogočili lažje načrtovanje zelenega prehoda.

  Najmanj 30 % proračunskih sredstev Evropske unije bo namenjenih podpori podnebnim ciljem, 8 % pa biotski raznovrstnosti. Unija bo velik delež tega zneska izplačala v okviru načrta REPowerEU, da bi prihranila energijo, proizvedla več čiste energije in diverzificirala oskrbo. Sredstva bodo namenjena tudi ranljivim gospodinjstvom ter malim, srednjim in mikro podjetjem. Parlament je podprl tudi 86,7 milijarde evrov vreden Socialni sklad za podnebje za spoprijemanje z energetsko in prometno revščino ter 17,5 milijard evrov vredenvreden Sklad za pravični prehod, namenjen regijam, ki so jih prizadele socialne in gospodarske posledice podnebnega prehoda.

  Podnebna nevtralnost do leta 2050

  Parlament spodbuja uporabo alternativnih virov energije, da bi se zmanjšala količina emisij toplogrednih plinov iz industrije, letalskega, pomorskega in cestnega prometa ter gospodinjstev. Poostril je tudi pravila za sistem trgovanja z emisijami, ki vključuje načelo „onesnaževalec plača“. Sistem z določanjem cene emisij toplogrednih plinov industrijo spodbuja k naložbam v okolju prijazne tehnologije. Pravila o porazdelitvi prizadevanj določajo cilje zmanjšanja emisij za države članice na področjih, ki niso vključena v sistem trgovanja z emisijami. Višje zastavljeni cilji ponorov ogljika v Evropski uniji v sektorju rabe zemljišč in gozdarstva pa naj bi zaščitili gozdove v Uniji in spodbudili biotsko raznovrstnost. Emisije toplogrednih plinov naj bi se v Uniji zato do leta 2030 zmanjšale za 57 %.

  V sistem trgovanja z emisijami bosta od leta 2027 ali 2028 vključena tudi ogrevanje in cestni promet, brezplačno dodeljevanje pravic za sektor letalstva pa bo odpravljeno do leta 2026. Parlament je podprl cilj ničelnih izpustov CO2 za nove avtomobile in kombinirana vozila do leta 2035 in okrepil pravila za življenjsko dobo baterij. Poslanci želijo tudi pospešiti uporabo obnovljivih virov energije in izboljšati energijsko učinkovitost, zlasti učinkovitost stavb, da bi Evropska unija še bolj zmanjšala ogljični odtis in odvisnost od ruskih fosilnih goriv še bolj zmanjšala.

  Preprečevanje selitve virov CO2 in zelenega zavajanja

  V skladu z novim mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah bodo cene ogljika v Evropski uniji veljale tudi za uvožen cement, železo in jeklo, aluminij, gnojila, elektriko in vodik. Poslanci so poskrbeli za enake konkurenčne pogoje, da bi zaščitili industrijo v Uniji, preprečili selitev proizvodnje v tujino in ostale države spodbudili, naj si še bolj prizadevajo za varstvo podnebja.

  Prepovedan je tudi uvoz več proizvodov, ki povzročajo krčenje gozdov v drugih delih sveta, kot so govedo, kakav, kava, palmovo olje, soja, les, kavčuk, oglje in tiskovine. Noben proizvod ne bo popolnoma prepovedan, podjetja pa bodo morala predložiti dokaz potrebne skrbnosti, s katerim bodo dokazala, da izdelava proizvoda ni prispevala h krčenju gozdov. Od leta 2024 bo za vsa velika podjetja v Evropski uniji obvezno poročanje o trajnostnosti. Približno 50.000 podjetij bo moralo razkriti podatke o vplivu njihovih dejavnosti na ljudi in Zemljo ter grožnjah za trajnostnost.

  Nova pravila o pesticidih, obnovi narave, trajnostni proizvodnji hrane (strategija „od vil do vilic“), kakovosti zraka, industrijskih emisijah in odpadni embalaži še niso bila sprejeta.

         

• Parlament podpira Ukrajino

  Evropski parlament Ukrajino podpira pri boju za demokratično svobodo in samoodločbo. Že od začetka vojaških napadov močno obsoja rusko vojno v Ukrajini in poziva k strožjim sankcijam proti Rusiji in Belorusiji. Prizadeva si, da bi Evropska unija ukrajinskim institucijam zagotovila obrambno orožje, humanitarno pomoč in demokratično podporo.

  Poslanci so 1. marca 2022 na izrednem plenarnem zasedanju sprejeli prvo resolucijo, v kateri so Evropsko unijo pozvali, naj proti Rusiji in Belorusiji uvede stroge sankcije zaradi napada in Ukrajini takoj pomaga z obrambnim orožjem.

  Evropski parlament je bil prva mednarodna politična institucija, ki jo je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nagovoril po napadu, kar je v govoru na daljavo storil še isti dan. Mesec dni pozneje, 1. aprila, je bila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola prva voditeljica iz Evropske unije, ki je obiskala Kijev. Tam se je srečala s predsednikom Zelenskim in predsednikom parlamenta Ruslanom Stefančukom ter nagovorila poslance ukrajinskega parlamenta, vrhovne rade.

  Predsednik Zelenski je 9. februarja 2023 ob svojem prvem obisku Bruslja nagovoril poslance Evropskega parlamenta, nato pa še voditelje držav članic na vrhu Evropske unije.

  Spoprijemanje s posledicami vojne za Ukrajino in Evropsko unijo

  Parlament je v resoluciji z dne 24. marca 2022 Evropsko unijo in mednarodno javnost pozval, naj Ukrajini zagotovita dolgoročno humanitarno pomoč s hrano. Aprila 2022 so poslanci zahtevali, naj se v Evropski uniji uvede popoln embargo na uvoz ruskega plina, maja pa so začeli sredstva za okrevanje preusmerjati v načrt REPowerEU, da bi pospešili prehod na zeleno energijo v državah članicah.

  Poslanci so septembra 2022 na plenarnem zasedanju podprli poenostavljena pravila za porabo regionalnih sredstev Evropske unije, kar državam pomaga pri spoprijemanju s posledicami ruskega napada, še zlasti regijam, kamor so se zatekli ukrajinski begunci. Odobrili so tudi izplačilo drugega obroka nujne makrofinančne pomoči Evropske unije za najnujnejše potrebe Ukrajine. Novembra so poslanci odobrili posojilo Evropske unije v vrednosti 18 milijard, namenjeno podpori Ukrajine v letu 2023.

  Svobodna in demokratična Ukrajina v Evropski uniji

  Parlament je marca 2022 sprejel resolucijo, v kateri je poudaril, da ruska vlada v zvezi z vojno v Ukrajini širi „dezinformacije neprimerljive zlonamernosti in razsežnosti“ ter zavaja svoje državljane in mednarodno skupnost. Evropsko unijo je pozval k uvedbi sankcij v zvezi s tujim vmešavanjem in dezinformacijskimi kampanjami.

  Poslanci so maja 2022 Evropsko unijo pozvali, naj podpre mednarodni kazenski pregon vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost ter kaznivih dejanj genocida in agresije, ki sta jih zagrešila ruski in beloruski režim. V ta namen je Parlament agenciji Eurojust dodelil nove pristojnosti za zbiranje in obravnavo dokazov o teh zločinih.

  Parlament je junija uspešno pozval voditelje držav in vlad Evropske unije, naj Ukrajini podelijo status kandidatke za članstvo v Uniji, julija pa je Ukrajini odobril prvi obrok makrofinančne pomoči od začetka vojne.

  Poslanci so 6. oktobra kot nične in neveljavne zavrnili rezultate lažnih referendumov Rusije o priključitvi okupiranih ozemelj Ukrajine, saj so potekali ob navzočnosti oboroženih vojakov. Unijo so tudi pozvali, naj bistveno poveča vojaško pomoč ukrajinski vladi in oboroženim silam.

  Parlament je 19. oktobra nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2022 podelil pogumnemu ukrajinskemu narodu, ki ga zastopajo njegov predsednik, izvoljeni voditelji in civilna družba, s čimer je Ukrajini izrazil svojo solidarnost in občudovanje. Podelitev nagrade je potekala decembra.

  Zaradi grozodejstev, ki jih v Ukrajini nenehno izvajajo Rusija in njeni zavezniki, so poslanci v resoluciji z dne 23. novembra Rusijo uvrstili med države, ki podpirajo terorizem. Parlament je kmalu zatem sprejel tudi resolucijo, s katero je holodomor (lakoto, ki jo je Sovjetska zveza umetno povzročila v Ukrajini) priznal kot genocid.

  Poslanci so na plenarnem zasedanju januarja 2023 pozvali k odločnejšemu odzivu na ruske grožnje evropski varnosti. Ponovno so pozvali tudi k ustanovitvi posebnega mednarodnega sodišča, pred katerim bi ruski politični in vojaški voditelji odgovarjali za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini.

  V Kijevu je 3. februarja 2023 potekal vrh EU-Ukrajina, poslanci Evropskega parlamenta pa so pred tem sprejeli resolucijo, v kateri so politične voditelje Evropske unije in Ukrajine pozvali, naj si prizadevajo za začetek pogajanj za pristop te države k Uniji. Poudarili so tudi, da je potreben pristopni proces, ki temelji na dosežkih in jasnih merilih, mejnikih in potrebnih reformah.

  Evropski parlament je skozi leta sklenil edinstvene in dolgoročne povezave z vrhovno rado (parlamentom) Ukrajine. Parlament je oblikoval tudi novo skupno spletno stran v angleščini in ukrajinščini, s katero podpira komunikacijske dejavnosti vrhovne rade: Evropska unija podpira Ukrajino.

         

• Oblikovanje evropske zdravstvene unije

  Za sisteme zdravstvenega varstva so odgovorne države članice. Pandemija covida-19 pa je pokazala, da ima Evropska unija pomembno vlogo pri izboljšanju javnega zdravja, preprečevanju in obvladovanju bolezni, ublažitvi tveganj za zdravje ljudi in usklajevanju strategij zdravstvenega varstva med državami članicami. Parlament je sredstva programa EU za zdravje za obdobje 2021–2027 zvišal z 1,7 milijarde evrov na 5,1 milijarde evrov. Program je namenjen tesnejšemu sodelovanju med državami članicami in boljši pripravljenosti za spoprijemanje s prihodnjimi pandemijami in grožnjami za zdravje.

  Parlament je februarja 2023 ustanovil nov stalni Pododbor za javno zdravje in s tem potrdil, da je zdravje eno njegovih prednostnih področij.

  Spoprijemanje s pandemijo

  Poslanci in države članice so junija 2021 uvedli začasno evropsko digitalno covidno potrdilo, ki je omogočilo varna čezmejna potovanja in promet v Evropski uniji in zunaj nje. Za hitro odzivanje na velike nesreče je Parlament razširil obseg in povečal sredstva mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Parlament si je prizadeval tudi za okrepitev pristojnosti Evropske agencije za zdravila in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Tako naj bi izboljšali preprečevanje kriz v Evropski uniji, njeno pripravljenost nanje in zmogljivosti za odzivanje na prihodnje resne čezmejne grožnje za zdravje.

  Parlament je ustanovil tudi Posebni odbor za pandemijo COVID-19, ki med drugim preučuje odziv Evropske unije na pandemijo covida-19 in kampanje za cepljenje.

  Zdravila, zdravje pri delu, premagovanje raka

  Parlament je v poročilu, ki ga je sprejel konec leta 2021, pozval k boljši zaščiti zdravja državljanov na delovnih mestih in predlagal načine za avtonomijo farmacevtske industrije v Evropski uniji. Evropska komisija naj bi spomladi 2023 predložila revizijo ključne farmacevtske zakonodaje Unije.

  Posebni odbor Evropskega parlamenta za boj proti raku je izdal priporočila za izboljšanje sodelovanja pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka. Poudaril je tudi, da je treba pri preprečevanju in zdravljenju raka uporabiti rezultate raziskav, inovacije in nove tehnologije.

         

• Reforme na področju migracij in azila

  Evropska komisija je leta 2020 predlagala novi pakt o migracijah in azilu, da bi prenovili in poenotili azilne postopke ter pogoje za sprejem in politike vračanja migrantov po vsej Evropski uniji. Evropski zakonodajalci želijo poskrbeti tudi za spoštovanje človekovih pravic in učinkovito zaščito meja Evropske unije pred nezakonitimi prečkanji in trgovino z ljudmi. Prihodnja predsedstva Sveta so s Parlamentom sklenila dogovor o časovnem načrtu, v skladu s katerim naj bi se pogajanja o svežnju devetih predlogov zaključila do februarja 2024.

  Celovit pristop

  Poslanci so poskrbeli, da bo Evropska unija do leta 2024 dobila neodvisno in v celoti delujočo Agencijo za azil, ki bo razvila operativne standarde, kazalnike, smernice in najboljše prakse na področju azila. Agencija s sedežem na Malti bo državam članicam nudila operativno pomoč, na primer v kriznih razmerah ter pri premestitvi in preselitvi.

  Decembra 2022 so bili sklenjeni neformalni dogovori o tem, kako ranljivim osebam pomagati pri zakonitem, organiziranem in varnem prihodu na ozemlje Evropske unije, kar naj bi temeljilo na prostovoljnem sodelovanju držav članic (Uredba o vzpostavitvi okvira Unije za preselitev) in boljših pogojih za sprejem, v skladu s katerimi bodo registrirani prosilci za azil lahko začeli delati po šestih mesecih.

  Člani Odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve se pripravljajo na pogajanja s Svetom o uredbi o upravljanju azila in migracij, uredbi o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile, uredbi o preverjanju, spremenjeni uredbi o azilnih postopkih in prenovljeni direktivi o vračanju.

  Delovna migracija

  Poslanci Evropskega parlamenta so maja 2021 pozvali k vzpostavitvi zakonitih poti za migracije, kar bi zmanjšalo število nezakonitih prečkanj meje in omogočilo pravočasno vključevanje prišlekov na trg dela. Parlament je najprej glasoval o novih pravilih za lažjo namestitev visokokvalificiranih delavcev v Evropski uniji (modra karta). Po glasovanju v odborih, ki bo potekalo spomladi 2023, bodo sledila pogajanja s Svetom o dveh predlogih za posodobitev trenutne direktive o enotnem dovoljenju za prebivanje in delo in pravil o statusu rezidenta za daljši čas.

  Parlamentarni nadzor nad agencijo Frontex

  Koordinatorji delovne skupine Parlamenta za nadzor agencije Frontex so 29. januarja 2021 s sklepom ustanovili delovno skupino za nadzor agencije Frontex, ki preiskuje domnevna nezakonita vračanja beguncev. Skupina poslancev nadzoruje vse vidike delovanja Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex in ustrezno izvajanje zakonodaje Evropske unije, zlasti uredbe o evropski mejni in obalni straži.

         

• Evropska demokracija: skupne vrednote, pravila in pravice

  Parlament se zavzema za Evropsko unijo, ki temelji na načelu pravne države, temeljnih pravicah, svobodi medijev, nediskriminaciji in enakosti spolov. Poslanci Evropsko unijo spodbujajo, naj okrepi boj proti korupciji, pranju denarja (sveženj o preprečevanju pranja denarja) in dezinformacijam, ki ogrožajo demokratične temelje in temeljne vrednote Evrope.

  Parlament je ustanovil Posebni odbor o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji. Po preiskavah in ugotavljanju dejstev so poslanci marca 2022 sprejeli prvi sklop priporočil za boljšo zaščito demokracije Evropske unije. Posebni odbor bo z delom nadaljeval do poletja 2023, preučil pa bo tudi, kako se lahko Parlament bolje zaščiti pred poskusi vplivanja na njegove delo.

  Enake pravice na delovnem mestu

  Leta 2022 je Parlament potrdil zavezujočo obveznost, da morajo velika podjetja s preglednostjo plač zagotoviti enako plačilo za enako delo moških in žensk. Poslanci so s prelomnim zakonom zagotovili tudi višje število žensk na vodilnih položajih. Do konca junija 2026 morajo ženske zasedati najmanj 40 % neizvršnih direktorskih mest oziroma 33 % vseh direktorskih mest.

  Spoštovanje pravne države kot neizpodbitno načelo

  Poslanci so pozdravili letno poročilo Komisije o stanju pravne države. Pozvali so k dodatnim izboljšavam poročila, da bi lahko postal del celovitega, učinkovitega mehanizma, in k takojšnjim ukrepom proti očitnim kršitvam pravne države, na primer na Madžarskem in Poljskem.

  Poslanci so v resoluciji o tretjem, izboljšanem poročilu o stanju pravne države (2022), izrazili zaskrbljenost zaradi nenehnega nazadovanja na področju svobode tiska, pluralizma in varnosti novinarjev. Opozorili so tudi na politizacijo pravosodja in napade na pravice manjšinskih skupin.

  Januarja 2021 je zahvaljujoč vztrajnosti Parlamenta začel veljati nov zakon, v skladu s katerim je izplačevanje sredstev Evropske unije pogojeno s spoštovanjem pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva v državah članicah. Parlament vse odtlej pritiska na Komisijo kot varuhinjo Pogodb, naj dosledno uporablja mehanizem pogojevanja s pravno državo, o katerem se je s Svetom dogovoril konec leta 2020. Komisija je leta 2022 ustavila izplačila sredstev iz sklada za okrevanje za Poljsko in izplačila sredstev iz strukturnih skladov za Madžarsko. Poslanci vztrajajo, naj se sredstva za obe državi zadržijo, dokler ne bosta v celoti odpravili kršitev načela pravne države, na katere so opozorili poslanci.

  Svoboda in pluralnost medijev

  Evropski parlament je 10. marca 2022 ustanovil Preiskovalni odbor za preiskavo uporabe programa Pegasus in podobne vohunske programske opreme za nadzor nad političnimi nasprotniki in novinarji v Evropski uniji. Novembra 2021 je Parlament predložil priporočila za nova pravila za zaščito novinarjev pred poskusi utišanja. Poslanci trenutno preučujejo zakonodajni predlog Komisije za preprečevanje strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, ki bi neodvisnost evropskih medijev zaščitil pred zlonamernimi tožbami, namenjenimi njihovemu utišanju ali ustrahovanju. Poslanci Komisijo k temu pozivajo že od leta 2018. Leta 2023 je Parlament začel pripravljati težko pričakovani akt o svobodi medijev.

  Volilna in institucionalna reforma

  Poslanci so v okviru akcijskega načrta za evropsko demokracijo sprejeli dogovor o novem osnutku pravil o političnem oglaševanju ter reformi pravil o kampanjah in financiranju strank. Pogajanja z državami članicami so se že začela. Parlament je aprila 2022 predstavil zakonodajni predlog za reformo Akta o volitvah, s katerim bi poenotili nacionalna volilna pravila in oblikovali nadnacionalne volilne sezname. Februarja 2023 je predlagal uvedbo boljših pogojev za glasovanje državljanov Evropske unije, ki živijo v drugi državi članici. V obeh primerih mora ustrezno ukrepati Evropski svet, ki predloge uzakoni.

  Parlament je septembra 2021 pozval k ustanovitvi neodvisnega organa Unije za etiko, da bi se izboljšala preglednost in integriteta institucij Evropske unije. Poslanci so v resoluciji iz decembra 2022 Komisijo ponovno pozvali, naj predloži predlog.

  Ukrepi po Konferenci o prihodnosti Evrope

  Parlament je imel ključno vlogo pri pripravi in sodelovanju na Konferenci o prihodnosti Evrope, ki je potekala v letih 2021 in 2022. Sodeloval je tudi pri posvetovanjih o predlogih evropskih državljanov. Na podlagi 49 političnih priporočil Konference je takoj začel postopek za spremembo Pogodb EU. Poslanci so države članice pozvali, naj v ta namen oblikujejo konvencijo. Do poletja bo za razpravo na plenarnem zasedanju pripravljeno parlamentarno poročilo, ki bo vključevalo analizo mogočih nadaljnjih ukrepov na podlagi priporočil.

         

• Pravila za varno in konkurenčno digitalno okolje

  Parlament je kot ena od prvih institucij na svetu pozval k pripravi zakonov o ključnih vprašanjih, kot sta umetna inteligenca in predpisi za spletne platforme. Poslanci želijo, da Evropa na področju digitalnih storitev, varstva podatkov in kibernetske varnosti ohrani najvišje standarde, ki temeljijo na temeljnih pravicah in vrednotah Evropske unije, določenih v Evropski deklaraciji o digitalnih pravicah in načelih.

  Pristop, osredotočen na človeka

  Evropski parlament je zavzel stališče v zvezi z oblikovanjem etičnih načel, na katerih temelji pristop Evropske unije do digitalne preobrazbe. Poskrbel je tudi, da se v celoti spoštujejo temeljne pravice, kot so varstvo podatkov, pravica do zasebnosti, nediskriminacija in enakost spolov, ter načela, kot so varstvo potrošnikov, tehnološka in omrežna nevtralnost, verodostojnost in vključevanje. Parlament je pozval tudi k boljši zaščiti pravic uporabnikov na spletu, naložbam v digitalne spretnosti, podpori pravic delavcev in duševnega zdravja v digitalnem delovnem okolju ter pravici do odklopa.

  Pravila o digitalnih storitvah

  Akt o digitalnih storitvah določa jasne standarde za delovanje in opravljanje storitev spletnih podjetij v Evropski uniji, potrošnikom pa zagotavlja visoko raven zaščite. V skladu z vodilnim načelom, da je vse, kar je nezakonito zunaj spleta, nezakonito tudi na spletu, morajo spletne platforme nemudoma sprejeti ukrepe za odstranitev nezakonitih vsebin, boj proti dezinformacijam in strožje preverjanje trgovcev. Z aktom o digitalnih storitvah bodo uporabniki bolje obveščeni in zaščiteni pred manipulacijami. Preprečuje tudi oglaševanje, ki je namenjeno mladoletnikom ali temelji na občutljivih podatkih.

  Akt o digitalnih trgih določa obveznosti za velike spletne platforme, ki imajo na digitalnem trgu vlogo tako imenovanih vratarjev, s čimer skrbi za njihovo pravično delovanje. Pravila inovatorjem in tehnološkim zagonskim podjetjem omogočajo, da lahko delujejo in se razvijajo v bolj poštenem poslovnem okolju. Potrošniki bodo lahko izbirali med več kakovostnimi storitvami, obenem pa bodo ohranili nadzor nad svojimi podatki. Če vratarji pravil ne bodo upoštevali, jih lahko doletijo kazni v vrednosti do 10 % njihovega skupnega prometa. V primeru ponavljajočega se neupoštevanja pravil bo kazen znašala 20 % skupnega prometa.

  Umetna inteligenca

  Parlament že več let poziva k oblikovanju pravilnika o umetni inteligenci, ki bi izboljšal zaupanje v nove tehnologije in njihovo varnost, določil visoka etična merila, izkoristil možnosti za spremembo trga dela ter podprl „umetno inteligenco, izdelano v Evropi“. Člani Posebnega odbora za umetno inteligenco v digitalni dobi in več drugih odborov so podali mnenje o predlogu Komisije za prvi pravni okvir Evropske unije o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci). Parlament trenutno pripravlja končno različico akta, ki jo morajo pred sprejetjem potrditi države članice in Svet.

  Evropska strategija za podatke

  Poslanci podpirajo interoperabilni, vseevropski okvir upravljanja podatkov ter podatkovno družbo, ki je osredotočena na človeka in v kateri imajo državljani popolni nadzor nad svojimi podatki. Dostop do visokokakovostnih podatkov je ključnega pomena za oblikovanje visokozmogljivostnih in varnih sistemov umetne inteligence.

  Namen akta o upravljanju podatkov je povečati zaupanje v souporabo podatkov, oblikovati nova pravila o nevtralnosti podatkovnih tržnic in spodbujati ponovno uporabo nekaterih podatkov javnega sektorja.

  Z Aktom o podatkih, o katerem se je z državami članicami treba še dogovoriti in ki dopolnjuje akt o upravljanju podatkov, naj bi odpravili ovire, ki potrošnikom in podjetjem preprečujejo dostop do podatkov, in tako spodbudili inovacije.

  Kibernetska varnost

  Poslanci so v odziv na vse večja tveganja, povezana z digitalizacijo in porastom kibernetskih napadov, posodobili pravila za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji (revidirana direktiva o varnosti omrežij in informacij), ki so nadomestila prvi vseevropski zakon o kibernetski varnosti (varnost omrežij in informacij). Revidirana direktiva vključuje strožje zahteve za kibernetsko varnost, večje število „bistvenih sektorjev“ in poenoteno poročanje ter uvaja strožje izvajanje pravil po vsej Evropski unij, vključno s sankcijami.

  Poslanci so odobrili tudi oblikovanje evropskega kompetenčnega centra in mreže ter pozvali k strožjim merilom Unije na področju kibernetske varnosti za povezane naprave, aplikacije in operacijske sisteme.

  Parlament je začel pripravljati tudi akt o kibernetski odpornosti, ki določa zahteve za kibernetsko varnost za povezane naprave, potrošnike in podjetja pa ščiti pred nevarnimi digitalnimi proizvodi na enotnem trgu.

         

• Močnejša Evropa v svetu

  Parlament je Evropsko unijo pozval, naj izboljša zmožnost sprejemanja hitrih in učinkovitih zunanjepolitičnih odločitev, zlasti v okviru skupne zunanje in varnostne politike. Menil je, da mora Unija nastopati enotno in se na mednarodne krize odzivati kot globalni akter (resolucija).

  Poslanci so januarja 2023 sprejeli resolucijo o skupni varnostni in obrambni politiki, v kateri so pozdravili nove pobude Evropske unije za okrepitev evropske varnosti in obrambe. Države članice so pozvali, naj še naprej razvijajo politiko in zmogljivosti Unije na področju kibernetske obrambe ter vzpostavijo partnerstva na področju varnosti in obrambe s podobno mislečimi partnerji.

  Širitev

  Parlament je septembra 2021 potrdil instrument za predpristopno pomoč IPA III v vrednosti 14,2 milijarde evrov, namenjen podpori sedmih držav pri sprejemanju reform, ki so potrebne za upoštevanje pravil in vrednot Evropske unije. Parlament v letnih poročilih stalno ocenjuje, kakšen napredek so na področju demokratičnih reform dosegle sosednje države, ki se želijo pridružiti Uniji. Po mnenju poslancev je okrepljena širitvena politika najmočnejše geopolitično orodje Evropske unije, zato so jo pozvali, naj se premakne z mrtve točke in obnovi širitveni proces, tako med državami članicami kot v državah kandidatkah.

  Podpora demokraciji in varstvu človekovih pravic

  Evropski parlament je že od nekdaj neomajno zavezan varstvu človekovih pravic in demokracije po vsem svetu. Od leta 1988 podeljuje nagrado Saharova za izjemne dosežke posameznikov, skupin in organizacij na področju zaščite svobode misli po vsem svetu.

  Zaradi pandemije in ruske vojne v Ukrajini je ogrožena demokracija po vsem svetu. Ruski napad ni le napad na Ukrajino, temveč tudi na demokracijo in demokratične vrednote. Evropski parlament že dolgo podpira parlamente v partnerskih državah, denimo z delom parlamentarnih delegacij in s pobudami za kulturo dialoga, kot je dialog Jeana Monneta.

  Delegacije so uradne skupine poslancev Evropskega parlamenta, ki ohranjajo in poglabljajo odnose s parlamenti držav nečlanic Unije ter drugimi regijami in organizacijami. Parlament v države nečlanice vsako leto pošilja tudi delegacije na kratkoročna opazovanja volitev, kjer poslanci kot izvoljeni predstavniki podajo oceno lokalnih volilnih postopkov.

  Razvoj

  Poslanci so junija 2021 potrdili nov sklad Globalna Evropa (Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje), v okviru katerega so za podporo trajnostnega razvoja v sosednjih državah, Afriki, Aziji, Severni in Južni Ameriki, Pacifiku in na Karibih zagotovili 79,5 milijarde evrov sredstev za zunanje sodelovanje.

  Mednarodna trgovina in partnerski sporazumi

  Parlament podpira celovita trgovinska partnerstva in na pravilih temelječ multilateralizem. Eno najpomembnejših področij nedavne zakonodaje je vzajemnost v trgovinskih odnosih, ki prispeva k lojalni konkurenci na enotnem trgu, kot so na primer nova pravila za preprečevanje dampinga tujih subvencij.

  Poslanci trenutno pregledujejo dolgo pričakovani predlog, naj se na trgu Unije prepovejo izdelki, proizvedeni s prisilnim delom, kar vključuje delo otrok. Pogajanja z državami članicami bi se lahko začela jeseni 2023.

  Trenutno potekajo pogajanja s Svetom o splošni shemi preferencialov Evropske unije, ki državam v razvoju zagotavlja ugodnejše pogoje za dostop do trga Evropske unije, in novih orodjih, ki podjetja v Uniji ščitijo pred gospodarsko prisilo.

  Nov trgovinski ali naložbeni dogovor Evropske unije s tretjimi državami lahko začne veljati (na primer sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom) šele s soglasjem Parlamenta. Poslanci so februarja 2020 potrdili sporazum o prosti trgovini med EU in Vietnamom, ki je prvi sporazum, ki vključuje pogoje v zvezi z okoljem, družbo in demokratično trajnostnostjo. Poslanci bodo o drugih trgovinskih in naložbenih sporazumih, na primer s Čilom in Novo Zelandijo, razpravljali v parlamentarnih odborih in plenarnih zasedanjih leta 2023 ali v začetku leta 2024.

         

• Politika varstva potrošnikov za zeleni in digitalni prehod

  Parlament je 30 let po oblikovanju enotnega trga posodobil pravila za varstvo potrošnikov in jih uskladil z izzivi digitalne dobe in zelenega prehoda. Zmanjšanje količine odpadkov, recikliranje in trajnostna proizvodnja imajo ključno vlogo pri oblikovanju bolj samozadostnega krožnega gospodarstva z ničelno stopnjo onesnaževanja.

  Med zadnjimi spremembami so nova pravila v okviru aktu o digitalnih trgih in akta o digitalnih storitvah ter pobuda o enotnem polnilniku za prenosne elektronske naprave. Poslanci so sprejeli prenovljena pravila za varnost proizvodov in potrošniške kredite, ki bodo izboljšali varstvo potrošnikov in blaginjo državljanov Evropske unije, tako na spletu kot v resničnem življenju.

  Krožno gospodarstvo

  Parlament in Svet sta se dogovorila o novih pravilih za recikliranje in izdelavo baterij. Poslanci bodo v začetku leta 2023 predstavili svoje stališče o prenovi direktive o okoljsko primerni zasnovi in glasovali o nizu predlogov (embalaža, informacije o izdelku, trajnostni tekstilni izdelki itd.), ki jih je v okviru svežnjev o krožnem gospodarstvu 1 in 2 predložila Evropska komisija.

  Poslanci so pripravili predlog o pravici do popravila za podaljšanje življenjske dobe proizvodov, z državami članicami pa se bodo leta 2023 pogajali tudi o novih obveznostih glede potrebne skrbnosti.

  Krepitev industrijske baze Evropske unije

  Poslanci so v resoluciji iz februarja 2023 Komisijo pozvali, naj pripravi načrte za okrepitev proizvodnih zmogljivosti Unije, zlasti v strateških tehnologijah, kot so sončna in vetrna energija, toplotne črpalke in baterije. Poslanci Komisijo vse od leta 2021 pozivajo, naj predloži celovito strategijo za kritične surovine, s katero bi industrija Evropske unije ohranila konkurenčnost in zmanjšala svojo odvisnost od tretjih držav, obenem pa bi potrošnikom v Uniji zagotovila cenovno dostopne in zadostne količine surovin.