Demokracija in človekove pravice 

Temeljne pravice so priznane vsem ljudem v EU ne glede na status ali matično državo.

Nekatere od teh pravic so stare toliko kot Evropa sama, npr. pravica do življenja in svobode ter misli in izražanja.

Nekatere pa je bilo treba opredeliti na novo, da bi šli v korak s časom. Prvi izvoljeni poslanci pred štirimi desetletji namreč niso niti razmišljali o varstvu osebnih podatkov ali prepovedi kloniranja ljudi.

Evropski parlament verjame, da bi temeljne človekove pravice morale veljati tudi zunaj EU.

Poslanci Evropskega parlamenta redno posamezno ali skupaj opozarjajo na vprašanja človekovih pravic v državah, ki niso članice EU. Ker te pravice veljajo kot univerzalne, je odgovor na kršitve enak ne glede na to, ali se je kršitev zgodila 8000 kilometrov stran v Mjanmaru/Burmi ali pa v Belorusiji, ki meji na Evropsko unijo.

Zaradi boja za človekove pravice so Evropski parlament obiskali številni pomembni aktivisti s tega področja.

Pakistanska aktivistka na področju izobraževanja otrok Malala Jusafzaj, jazidske ženske, ki so bile ujetnice Islamske države v Iraku, zdravnik iz Demokratične republike Kongo ter politični zaporniki iz Latinske Amerike – vsi so izkoristili priložnost, da ozavestijo širšo javnost v prostorih Evropskega parlamenta.

Vzdrževanje demokracije je ključni element prizadevanja za človekove pravice, kot je tudi opredeljeno v Splošni deklaraciji človekovih pravic: „Volja ljudstva je temelj javne oblasti.“

Poslanci Evropskega parlamenta branijo demokratične sisteme po vsem svetu. Nekateri so tudi potovali v različne dele sveta, da bi opazovali volitve, posredovali pri sporih in pomagali novim parlamentom.

Ustanovni dokumenti EU sicer zahtevajo, da demokratična načela v svojih zunanjih odnosih zagovarja celotna Unija, vendar si za ta načela najmočneje prizadeva Evropski parlament, saj je za njegove poslance, ki imajo izkušnje z volitvami in kampanjami, demokracija izrednega pomena.